Netanjahu: Lomimo kosti iranskega režima in nismo še končali

Po podatkih iranske vlade je število ljudi, ubitih od začetka vojne, doseglo 1.332. Vladna tiskovna predstavnica Fatemeh Mohajerani je dejala, da je med žrtvami 206 žensk in otrok, ob tem pa je zatrdila, da so v napadih zadeli tudi več deset zdravstvenih centrov.

V izraelskem zračnem napadu naj bi bile poškodovane zgodovinske znamenitosti v Isfahanu, tudi palača Čehel Sotun iz safavidskega obdobja.

Palača stoji v bližini urada guvernerja Isfahana, poročila pa navajajo, da je udarni val eksplozije poškodoval del, ki je znan po freskah, bazenu in zgodovinskih dvoranah iz 17. stoletja.

Po podatkih neodvisne skupine za spremljanje internetne svobode Netblocks je Iran že tretjino leta brez interneta. Od začetka blokade je minilo že 240 ur, zato je to "med najhujšimi vsedržavnimi izklopi, ki jih je država kdajkoli uvedla".

Povezljivost v državi v tem obdobju je na le okoli odstotku običajne ravni, kar pomeni skoraj popolno prekinitev komunikacije z zunanjim svetom.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je Iran posvaril, da ne more upravičiti kršitev turškega zračnega prostora in poudaril, da napadi na države v regiji nikomur ne koristijo.

V telefonskem pogovoru z iranskim predsednikom Masudom Pezeškianom je dejal, da si Turčija prizadeva odpreti vrata diplomaciji, da bi pomagali končati vojno.

Po tem, ko je Nato včeraj sestrelil še drugo iransko balistično raketo, ki je vstopila v turški zračni prostor, pa je na zasedanju vlade Erdogan dejal, da se "še naprej sprejemajo skrajno napačni in provokativni koraki, ki bodo ogrozili prijateljstvo Turčije".

V ZDA so ponoči prepeljali krsto sedmega ameriškega vojaka, ki je padel v ameriško-izraelski vojni proti Iranu.

Narednik Benjamin N. Pennington je umrl zaradi poškodb, ki jih je utrpel med napadom na letalsko oporišče Prince Sultan v Savdski Arabiji prejšnji teden.

Na slovesnosti ob prihodu krste sta bila prisotna tudi ameriški podpredsednik JD Vance in obrambni minister Peter Hegseth.

Britansko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da pripravljajo ladjo RFA Lyme Bay, ki bi jo lahko po potrebi napotili v vzhodno Sredozemlje.

Kot so danes zjutraj pojasnili na ministrstvu, so ladjo preventivno postavili v stanje povečane pripravljenosti. "V okviru previdnostnega načrtovanja smo se odločili, da ladjo RFA Lyme Bay pripravimo na višjo stopnjo pripravljenosti, če bi bila potrebna za pomoč pri pomorskih nalogah v vzhodnem Sredozemlju," je povedal predstavnik ministrstva.

RFA Lyme Bay je desantna ladja, ki ima na krovu tudi zdravstvene zmogljivosti, trenutno pa je v Gibraltarju.

Združeno kraljestvo bo v Sredozemlje poslalo tudi vojaško ladjo HMS Dragon. Obrambni minister John Healey je včeraj napovedal, da bo iz Portsmoutha izplula v naslednjih dneh.

"Sprejemamo potrebne ukrepe za varnost svojih meja in zračnega prostora, potekajo pa tudi posvetovanja z Natom in našimi zavezniki. Poleg ukrepov, ki smo jih sprejeli na nacionalni ravni, je Nato okrepil zračno in protiraketno obrambo," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočilo obrambno ministrstvo v Ankari.

V provinci Malatya v osrednjem delu države bodo namestili sistem patriot, namenjen podpori varovanja turškega zračnega prostora, so sporočili.

Na območju je Natova baza Kurecik, ki jo upravljajo ameriške sile in kjer je nameščen radarski sistem zavezništva za zgodnje opozarjanje, ki lahko zazna iranske izstrelitve raket. Ameriške enote so v Turčiji nameščene tudi v Natovi bazi v Incirliku na jugovzhodu države.

Natov sistem protiraketne obrambe je prejšnji teden na turški meji z Iranom prestregel balistično raketo, ki naj bi priletela iz Irana, njeni ostanki pa so padli na odprto območje v provinci Hatay na jugu Turčije. V ponedeljek je prestregel še eno raketo, pri čemer so po uradnih poročilih razbitine padle na odprta območja v bližini Gaziantepa na jugu države v bližini meje s Sirijo. V nobenem od incidentov ni bil nihče poškodovan.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump v ponedeljek napovedal skorajšnji konec vojne proti Iranu, danes poudaril, da vojaška ofenziva še zdaleč ni končana.

"Prizadevamo si, da bi iransko ljudstvo popeljali k zlomu jarma tiranije, a navsezadnje je to odvisno od njih," je dejal med obiskom centra za nujno medicinsko pomoč, ki ga vodi izraelsko ministrstvo za zdravje.

"Ni dvoma, da jim z dosedanjimi ukrepi lomimo kosti - in nismo še končali," je dodal Netanjahu.

Indeksi na borzah v Aziji so se po pestrem trgovalnem dnevu, ki so ga zaznamovala nihanja, danes zvišali. Na finančnih trgih odmeva napoved predsednika ZDA Donalda Trumpa, da se bo "vojna proti Iranu kmalu končala, vendar se bo, če bo treba, znova začela".

Na tokijski borzi je osrednji indeks Nikkei 225 trgovanje sklenil 2,88 odstotka nad izhodiščem. Hongkonški Hang Seng je doslej pridobil 1,99 odstotka, šanghajski SSE Composite 0,65 odstotka, seulski Kospi 5,35 odstotka, singapurski STI pa 1,95 odstotka.

Avstralski All Ordinaries je končal 1,14 odstotka višje, na Tajvanu pa so se borzni indeksi v povprečju dvignili za 2,06 odstotka.

Iransko nacionalno energetsko podjetje Tavanir je potrdilo, da je po nočnih eksplozijah v Teheranu in bližnji provinci Alborz prišlo do poškodb na delih elektroenergetskega omrežja.

V izjavi so zapisali, da je več odjemalcev v tem delu države doživelo začasen izpad električne energije, ob tem pa dodali, da so jo ponovno vzpostavili v manj kot dveh urah.